Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 29. maj 2021 ― S serijo Čista špekulacija (Pure Speculation) naslavljam sledeče vprašanje: »Kaj določi umetniško delo v današnjih političnih, ekonomskih in tehnoloških parametrih?« Tema, sicer značilna tudi za moja dosedanja dela, se navezuje na odnos človek – tehnologija in načenja problematiko ustvarjanja oz. produciranja umetnin v 21. stoletju. Slikarstvo (ali sliko) sicer ohranim kot izhodišče za svoje ustvarjanje, vendar pa poudarek z umetniškega dela preusmerim na okvirje, podstavke, reprodukcije ter druge prijeme, ki določeno delo vzpostavijo kot umetnino. Pri zastavljeni tematiki je v izhodišču vprašanje umetniške avre. McKenzie Wark je blizu resnice, ko zapiše, da je umetniško delo derivat.1 Reprodukcija naredi delo redko, unikatno (za razliko od kopije), hkrati pa ga promovira ter širi idejo o njegovi pomembnosti. Tu je zelo na mestu primerjava z borzo. Na eni strani imamo različne portfolie umetnic_kov ter ideje, ki jih njihova dela predstavljajo, na drugi strani pa so ljudje in ustanove, ki z njimi špekulirajo ter se odločajo za investicije. Portfolio tako postane približek vrednostnega papirja, s katerim operira umetnica_k oziroma razne_i posameznice_ki, institucije in posrednice_ki. Tako so danes bolj kot dejansko delo pomembni sistemi, ki določeno umetnino prepoznajo kot umetniško in jo nato nadalje umeščajo, promovirajo itd. Neoliberalni ustroj družbe je ustvaril prav specifično situacijo: umetnost tekmuje za svoj obstoj s svojim dvojnikom (doppelgängerjem): zabaviščno industrijo. Tu gre za bitko različnih ideologij, ki se poslužujeta sorodnih postopkov in orodij, sam rezultat ene in druge prakse pa je precej različen. V drugem planu, a nič manj pomembno, je vprašanje avtorstva oz. originalnosti dela. Postopki, kot so apropriacija, kolažiranje in medijsko prenašanje podob, so korenito spremenili pojmovanje umetnosti v 20. stoletju. Navsezadnje že samo orodje, kot npr. čopič, določi končni izgled umetniškega dela. Danes pa smo še korak dlje, saj programi in njihova

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 26. maj 2021 ― V svoji najnovejši produkciji Ficko ohranja večino za njegovo ustvarjanje bistvenih elementov. Tako specifično atmosfero kot zavezanost k metaforičnemu in simbolnemu, ko se kot vedno vrača h govorici o idejah, ki so bolj kot ne na drugi strani tega, kar nam je običajno in znano. Na podobah ohranja skrivnostnost in dogajanje, ki s posameznimi prizori in elementi sicer sega v ta svet, z načinom njihovega sestavljanja in likovno obdelavo pa se učinek celote praviloma naseljuje v mnogo bolj senzibilnih in z drugačnim utripom prežetih prostorih. Razlika je predvsem v formalnem pristopu, čeprav ne vedno. Za razstavljena dela so namreč značilni tako novi, spremenjeni pristopi h gradnji slike kot vračanje k preteklim. Neke vrste krožnost, ki sega naprej in hkrati nazaj, v sami postavitvi razstave pa se grupira v sklope, ki segajo od narativnega do čiste abstrakcije. Z vmesnima sklopoma, ki sta kombinacija figurativnega in abstraktnega, so slike vse bolj sploščene, čeprav najpogosteje z razgibanim dogajanjem med prednjim in zadnjim planom, polne ritmov, z igro vmesnih prostorov, oblik in površin, ki stopajo pred sliko ali se umikajo v ozadje. Barve so intenzivnejše, pogosto bolj zgoščenih nanosov in barvni odnosi bolj kontrastni, v sklopu, v katerem jim dodaja bleščice, daje uporaba neslikarskega materiala občutljive in premišljene optične učinke. Prej številni pripovedni drobci se začno umikati in se včasih zgostijo tudi v samo eno ali dve figuri. Na nekaterih začne abstraktno prevladovati, tako da se zlahka zazdi, da se umetnikov izraz giblje v novo smer; še posebej zaradi zadnjega sklopa povsem abstraktnih kompozicij. Medtem ko je spet za tretje, ki so na razstavi predstavljene s prvim, uvodnim sklopom, z bolj zamolklimi in prevladujoče razredčenimi barvami, s pripovednostjo, ki je odprta in se izgrajuje predvsem v polju asociativnega, ter s prostorom, v katerem fenomeni kot da vznikajo iz temne globine, še vedno značilna dinamika in strukturiranost starejših slik. Ta kro